info@kave-sveta.si
Kava in njena pridelava

Kava in njena pridelava

Nekaj o kavi

Kdo je bil tisti, ki je prvi odkril “čudežno moč” zrn kavovca ter kje in kdaj, ni čisto točno določeno, obstaja pa več legend o pastirju, ki naj bi opazoval čudno obnašanje svojih ovc, koz ali kamel (nihče ne ve točno) in odkril, da so za njihovo nenavadno obnašanje krivi rdeči sadeži okoliških grmov.  Pastir, ki naj bi bil iz Etiopije ali Jemna, je tako rekoč postal “izumitelj” ene od danes najbolj razširjenih in najbolj priljubljenih pijač na svetu – kave.

Prvi so jo vzljubili Arabci, ki so ji dali tudi ime – qahwa: ime je izhajalo iz značilnosti pijače, da preprečuje spanje. O imenu kave obstaja sicer še nekaj teorij, vendar je teorija o qahwi najbolj razširjena.

Da se je kava razširila po vsem svetu, pa so poskrbeli italijanski trgovci, ki so v 17. stoletju potovali proti vzhodu – zato še danes pravimo, da je italijanski “espresso” najboljši. Prva kavarna v Evropi je bila v Italiji – 1645, potem pa so se lokali, kjer so stregli to temno pijačo, relativno hitro razširili v Veliko Britanijo, Francijo in celo Ameriko.

Medtem, ko smo v Evropi osvajali navade pitja kave, ji dodajali mleko in jo sladkali, pa so narodi s kolonialnimi težnjami po vsem svetu razširili tudi rastlino: na prehodu iz 17. v 18. stoletje je kavovec zrastel na Cejlonu, Javi, na Martiniku. V dobrem stoletju se je na prestol kavne velesile povzpela Brazilija, ki je tam še danes: namreč največja pridelovalka kave. Sledijo ji Vietnam, Indonezija in Kolumbija. Za mnoge države pomeni glavni izvozni prihodek. Od vseh poljščin, s katerimi trgujemo po vsem svetu, je kava na sedmem mestu.

Vrste kav

Kavovec je zimzeleno drevo, ki zraste tudi do 15 metrov visoko in doseže starost do 50 let. Plodovi kavovca dozorijo v približno sedmih mesecih, a ker ne zorijo vsi istočasno, je treba kavovce še dandanes obirati ročno. Obstaja približno 60 vrst kavovca, a navkljub morda napačnemu vtisu, ki ga dajejo proizvajalci, vsaka blagovna znamka ni edinstvena vrsta kave, pač pa samo mešanica različnih vrst kave. Od več kot 50 različnih vrst večinoma pijemo dve vrsti oziroma mešanice teh dveh vrst:

  • kavo iz zrn coffea arabica. Ta predstavlja veliko večino svetovne proizvodnje kave (85-90%), izvira pa iz Etiopije. Arabico gojijo predvsem v Afriki  in južni Ameriki (ne pa tudi v jugovzhodni Aziji), najboljša zrna pa prihajajo iz Kenije in Tanzanije.
  • kavo iz zrn vrste coffea canephora – imenovano tudi robusta. Ta vrsta kavovca je manj občutljiva in raste tudi tam, kjer arabica ne uspeva. Poleg tega vsebuje bistveno več kofeina in jo pogosto uporabljajo kot cenejši nadomestek v komercialnih kavnih mešanicah. Uporabnejša je za mešanice za espresso. Ta vrsta predstavlja 10-15% svetovne proizvodnje kavnih zrn.

Pridelava in obdelava

Da bi dosegli hitrejše zorenje in boljši pridelek, je sčasoma prišlo do modernizacije pridelave kave tako, da zrna bolj izpostavijo soncu, pri gojenju pa uporabljajo gnojila in pesticide. Danes postaja pridelava kave eden od ekoloških problemov, predvsem zato, ker gojenje in obdelava kave zahteva velike količine vode.

Obrane kavove plodove je treba seveda še obdelati, da bi prišli do kavnega zrna. Mesnati del in lusko odstranjujejo na dva načina: pri suhi obdelavi se plodovi nekaj dni sušijo na soncu, potem pa jih olupijo in očistijo. Mokra metoda vključuje tudi namakanje zrn v vodi, ki zaradi določenih kemičnih reakcij še obogati in daje značilno aromo.

Pred praženjem poteka faza mešanja kavnih zrn različnih vrst oziroma različnih pridelkov kav – tu leži ena od skrivnosti dobrih kav (seveda se okus oblikuje že pri pridelavi, kjer na kasnejši uspeh vplivajo nadmorska višina, vlažnost, kakovost zemlje, način pridelave…). Končno aromo in okus, predvsem pa tudi barvo, pa kava dobi pri praženju, ki je za mnoge najpomembnejši del procesa pridobivanja kave. Nekateri to še vedno počnejo doma: nepražena kavna zrna je moč kupiti v specializiranih prodajalnah in na tržnicah.

Sedaj pa hitro v našo trgovinico, da preizkusiš vse te slastne okuse kave med prazniki 🙂

Add your comment

No comments so far. Be first to leave comment below.

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post your comment